Oh, toliko fotografij sem pripravila in toliko objav v glavi, ampak ne pridem do računalnika! No, morda se z jesenjo stvar malce spremeni. Zaenkrat sem preveč zasedena z namišljenimi pikniki. Na kmetiji mora imeti človek kar potrpljenje. Recimo z motorkami in kosilnicami z nitko. Če bi z njimi upravljala jaz, ne bi bilo nobene več, ker bi jih po petih minutah vžiganja zabrisala v smeti in potem raje najela koga, naj se s tem “štati”. Na srečo ima Tadej dovolj potrpljenja. Potem so tu še druge stvari, ki jih je težko dojeti, na primer, zakaj se pridelki in škodljivci obnašajo vsako leto drugače. In ne le te žive stvari, tudi mašine se očitno obnašajo različno. Človek bi skoraj rekel, da ima vsak stroj svoj karakter. Ampak o tem naj raje piše Tadej – morda pa se tako zdi le meni.
Letos smo poleg standardne pire spet posejali in tudi že poželi rž in emer, čisto na novo pa tudi oves, ker obožujemo ovsene kosmiče – kaj pa vi? Spet imamo veliko krompirja – krompirjevci, javite se! Česna je le za najbližje in najhitrejše naročnike, tako da se mi zdi, da bi morali reči, da gre za česen, ne za med:)
Na voljo je že nekaj zelenjave, recimo rdeča pesa in korenje, endivija in radič, buče … Za totrovo olje pa je malo bolj kriza, ker ga je prerastla detelja. Pač eksperiment, ki se ni najbolj posrečil;) slive je spomladi zasnežilo in jih tudi ne bo, jabolka pa so si k sreči opomogla, tako da lahko pričakujete sok in mošt (jabolk za ozimnico pa še ne).
 |
 |
Takole je bilo pred dvema letoma: Poletje na kmetiji.
Na branje,
Zulejka
 |
| Vespa je lahko tudi kmetijski stroj:) |