Priprava zemlje
Priprava njiv za setev krompirja se prične pol leta pred saditvijo. Krompir ponavadi sadimo za žiti, kot drugo poljščino v 3 letnem kolobarju. Po spravilo žita se tla plitko obdelajo in pripravijo za setev podorin (rastline, ki so namenjene temu, da proizvedejo veliko zelene mase, zatrejo razvoj plevelov, preprečujejo erozijo in kapilarni dvig vode, omogočijo razvoj življenja v zemlji, nekatere tudi negativno vplivajo na razvoj nematod v zemlji – strašne strunaste živali, ki hrustajo krompir). Ajda, gorjuščica, krmni ohrovt, ogrščica, itd. Njiva se pozno jeseni pognoji z hlevskim gnojem in vse skupaj zaorjemo pozno jeseni. Če zamudimo, gnojimo in orjemo spomladi, ampak ni optimalno. Pravzaprav nič ni optimalno. Če orjemo jeseni, se hlevski gnoj in podorina lepo razgradita do setve krompirja nekje sredi aprila, vendar se njiva do takrat tudi že zaplevi. Če pa orjemo spomladi, imamo slabši razkroj gnojil in podorin, vendar pa čisto njivo. V glavnem, globoko orjemo. Oranju sledi fina priprava za setev, kjer še vedno uporabljamo “frezo”, ki jo večina odsvetuje iz dveh razlogov. Ni prijazna do deževnikov (ni prijazna do ničesar) in po njeni uporabi je ponavadi njiva še bolj zaplevljena. Po drugi strani pa zemljo odlično pripravi za saditev in, ker trenutno nimamo drugega stroja, jo še vedno uporabljamo.
Izbira semena
Sledi izbira sadilnega materiala. Ker sta na seznamu priporočenih vrst ponavadi samo dve sorti krompirja, ki nam ne ustrezata, zaprosimo naš kontrolni organ (Kon-cert) za dovoljenje, da lahko nabavimo netretiran semenski material sort, ki ji poznamo in jih imajo stranke rade. To sta Marabel in Ditta. (pridelovali smo sorty Jelly, ampak zaradi dolgega časa zorjenja poznih sort sem se odločil, da raje sadim samo srednje zgodnje/pozne sorte krompirja, poznih pa raje ne) Slaba stran sorte Marabel je, da potrebuje vsaj 4 letni kolobar na isti njivi. Ko dobimo dovoljenje, nabavimo seme in ga posadimo s prastarim strojem. Sadimo v vrste/grede, ki jih potem lahko strojno okopujemo.
Eko boj proti nadlogam
Prvič okopljemo (grobamo) krompir takoj ko se prikažejo prvi poganjki nad zemljo, drugič po potrebi. V mesecu maju in juniju ročno pobiramo koloradskega hrošča in njegove ličinke, v primeru hude infestacije uprabimo BIOTIČNI INSEKTICID Laser, ki deluje na ličinke. Ob pravilnem kolobarju in pravočasni setvi nkoli ni treba zatirati ličink po celotni njivi, ampak samo na 1/3, ker jo hroč vedno napade nekako z ene strani. Srednje zgodnje sorte krompirja nekako v prvi polovici avgusta, odvisno od vremena, napade plesen, ki pa je od ugodnem razvoju krompirja ne tretiramo, ker je krompir večino dela opravil in je ze pripravčjen na izkop. Plesen tako opravi vlogo kosilnice zeli.
Pobiranje in skladiščenje pridelka
Zgodnji krompir izkopljemo nekje sredi avgusta, pozne sorte sredi septembra. Njivo pred izkopom očistimo z motorno koso/nitko in ročno pograbimo ostanke, saj stroj za izkop ne prenese ničesar razen fine zemlje. Pobira se ročno, že pri pobiranju se izloča gnil ali okužen krompir, majhen in ranjen krompir za pujse, semenski krompir in “ta lep” krompir, torej za prodajo. Krompir roma v klet za krompir, kjer je ločen po sortah. Klet ima tla iz zemlje in kamnite stene in oboke, temperatura se giblje okoli idealnih 8-10°C. Krompir se pred pakiranjem spet pregleda.