Kmetija Zvonik je vstopila v ekološko pridelavo leta 2005. Pred tem je bila kmetija v ekološki pridelavi vsaj 500 let, v neekološki pa od leta 1945 do 2005. Še zdaj težko razumem, kako hitro se je uničilo stoletja izkušenj v dobrih 40 letih.

Zakonodaja in pravilniki na področju ekološke pridelave so tehnične narave, predvsem prepovedujejo in omejujejo, dajejo zelo široke smernice in priporočila. Zelo jasno je prepovedana uporaba GSO in večine fitofarmacevtskih sredstev, največja težava ekološkega kmeta pa je pomanjkanje znanja, kako kmetovati. Zelo jasno je, kaj ne smeš, odgovor na vprašanje, kako kmetovati, pa je prepuščen iznajdljivosti posameznika.

Kako ekološko kmetujemo na kmetiji Zvonik?

img_1758-4104-x-2736

Pogosta pripomba na ekološko hrano je, da je draga v primerjavi s hrano, ki se jo da kupiti v velikih trgovinah. Ali je ekološka pridelava res vredna toliko, kot kaže cena v evrih?

Na nekaj pridelkih opisujemo, kaj pri nas pomeni ekološko kmetovanje.

Kako pod Peco zrase krompir …

Gorska pšenica …


In kaj pravi zakonodaja?

 

IFOAM

“Ekološko kmetijstvo je pridelovalni sistem, ki zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistemov in ljudi. Temelji na ekoloških procesih, biološki raznovrstnosti in ciklih, prilagojenih na lokalne razmere, ter se izogiba vnosom snovi, ki imajo škodljive vplive. Ekološko kmetijstvo kombinira tradicijo, inovativnost in znanost v dobro okolja, ki si ga delimo, spodbuja pravične odnose in visoko kakovost življenja za vse deležnike.”
(IFOAM 2008)

Uredba Evropskega sveta

Ekološka pridelava je celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in način pridelave v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Postopek ekološke pridelave igra tako dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje specifičen trg in s tem zadošča povpraševanju potroš­nikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javne dobrine in s tem prispeva k varovanju okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja.

(UREDBA SVETA (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91)

Celotna uredba Evropskega sveta je dostopna na tej povezavi.